Celo noč smo poslušali kako neusmiljeno dežuje. Tudi tukaj so nevihte zelo močne in ponoči je nekajkrat močno udarila strela. Le kako bomo v takem dežju preživeli dan. Zjutraj se je počasi le zjasnilo in kapljice so prenehale padati, da smo lahko brez dežnikov oz. palerin raziskovali mesto.
Prvi cilj je bila palača Gyeongbokgung. Palačo je leta 1395 kot uradno palačo dinastije Joseon zgradil Yi Seong-gye, bodoči kralj Taejo in ustanovitelj novega režima. Imenujejo jo tudi Severna palača zaradi njene lege na severu, v primerjavi s palačo Changdeokgung na vzhodu in palačo Gyeonghuigung na zahodu. Palača Gyeongbokgung je verjetno najlepša in največja od vseh petih palač tukaj. Palača ima ohranjen prvotni paviljon ter dodatni paviljon in ribnik. Ogledali smo se vhodna dela in pa prisostvovali menjavi straže. Hmm… nismo bili čisto sigurni ali je to res ali se malo hecajo. V primerja vi z menjavo straž kje drugje po svetu, ki smo jim prisostvovali, je tale izgledala malo zaigrana in nič kaj profesionalna, kakor se za tako zadevo spodobi (vsaj tako mislimo).
Sprehodili smo se po okolici, mimo USA ambasade, različnih muzejev do Jogyesa templja, ki velja za središče korejskega budizma. Je glavni in okrožni tempelj reda Jogye v Seulu. Dvorana Dharma templja Jogyesa služi kot glavno prizorišče za številne budistične dogodke, kjer se vse leto odvijajo obredi, predavanja, slovesnosti in drugi dogodki. V tem templju poteka tudi letni festival luči v počastitev Budovega rojstnega dne. Vonj po kadilih nas je očaral in z Živo sva si bili enotni, da te budizem kar potegne vase.
Pot nas je vodila čez Insa-dong območje do Myeong-dong. Insa-dong, ki se nahaja v središču mesta, je pomemben kraj, kjer so razstavljeni stari, a dragoceni tradicionalni izdelki. V Insa-dongu je ena glavna cesta z uličicami na vsaki strani. Znotraj teh ulic so galerije, tradicionalne restavracije, čajnice in kavarne. Galerije so srce Insa-donga. Na tem območju je približno 100 galerij, ki ponujajo vse primere tradicionalne korejske likovne umetnosti, od slik do kipov. Mi smo bolj opazovali čajnice in restavracije. Skrite so globoko v vijugastih uličicah, zaradi česar se počutite kot na lovu za zakladom. Trgovine v Insa-dongu so zelo priljubljene med vsemi starostnimi skupinami, saj je vsaka edinstvena.
Myeong-dong je eno glavnih nakupovalnih okrožij v Seulu. Glavni ulici se srečata v središču, nekakšnem trgu. Ob ulicah se vrstijo številne trgovine z znanimi blagovnimi znamkami in veleblagovnice. Mi smo najprej zašli na tržnico, saj smo želeli nov kovček. V prvi trgovini (stojnici) nam ga je gospod želel na vsak način prodati. Cena na listku je bila 450.000 wonov, kar smo rekli, da je odločno preveč. Ponudili smo mu jih maksimalno 90.000. Kljub temu, da se je s predlagano ceno strinjal, nam ni dalo miru in smo se vseeno odločili, da ga ne vzamemo. Dobra odločitev, saj je kovčkov bilo še na pretek. Pri naslednjem je Gašper ceno znižal že na 80.000, a nas je zanimalo, če jo lahko še malo znižamo in pri drugem smo enak kovček dobili za 65.000 wonov (kar je okoli 40€). Glede na to, da je kovček res dober, lahek in z vsem kar potrebuješ, se je Tara odločila, da ga kupi. Ker smo se pred tem pogovarjali, da tudi mi potrebujemo kak nov kovček, se je Gašper odločil, da dobi enakega za 50.000 wonov. In ga je. Gospodu je natvezil, da želi enakega kot ga že ima in da je zanj plačal le 50.000. Kljub ne preveč zadovoljnemu pogledu, nam je kovček prodal za 50.000. Tako imata Gašper in Tara enaka, nova kovčka. Vsi pa smo bili zadovoljni – že zaradi izkušnje.
Koreja je znana po kozmetiki in dobri negi kože. Na tem območju pa je Živa poiskala kozmetični salon/trgovino Miixsoon, kjer so nam zastonj podrobno pregledali kožo in natančno svetovali kako skrbeti za naš obraz. Izvide pa smo dobili tudi v pisni obliki. Nič ni bilo potrebno kupiti, a smo seveda vzeli kakšen njihov poseben proizvod.
Sprehod po ulicah, kjer vse utripa od luči in kjer samo gledaš kaj vse se prodaja, kakšne sladkarije, kozmetika in druge stvari te pač ne morejo pustiti imunega, zato smo kupili še nekaj malenkosti za spomin in za vse naše, ki nas čakajo doma. S polnimi kovčki smo se vrnili v stanovanje, pozno kosilo pa si privoščili v našem “domačem” okrožju. Z Živo sva jedli suši, Gašper in Tara pa sta si danes privoščila njoke in testenine.
Še obvezen postanek v trgovini, kjer vsak večer nabavimo zajtrk, danes pa smo se morali pripraviti še na jutrišnji dan. Jutri imamo planiran voden ogled DMZ cone in 3.tunela. Začnemo že zgodaj, zato smo danes tudi zgodaj v sobi.
Preden danes zaključim zapis, pa tako kot že večkrat: Ati vse najboljše in najlepše. Upam, da ti bo zdravje služilo in da boš malo bolj skrbel zase. Upam, da boš lepo preživel današnji dan. Mi se pa vidimo kmalu, da ti lahko voščimo še v živo. Radi te imamo.
