Po različnih dogovarjanjih, prošnjah… nam je uspelo, da smo na letalu le sedeli skupaj 2 in 2. Let je minil dokaj hitro in brez večjih težav smo že pristajali na letališču Incheon v Seoulu.
S polnimi žepi denarja 🙂 Za 1 € dobiš 1600 Wonov, smo prevzeli avto in prvič zapeljali po korejskih cestah. Hyundai Sonata je najbolj všeč Gašperju. Cel kup avtomatike, hlajenje sedežev, cel kup gumbov, ki jih je potrebno preveriti…. Ceste pa – široke (4, 5 ali 6 pasovnice, zanimivo). Seveda smo že na letališču zapeljali čez napačen izvoz (ne vemo še kakšne bodo posledice), čeprav nam je gospa, ki nam je predala avto na sliki označila kje moramo, smo se na to spomnili prepozno.
Po postanku v Sorae Marsh Ecological Park – Seoulske starodavne soline, smo si v sodelovanju z domačini osvežili noge v nekih bazenčkih z mrzlo vodo, nato pa po avto in naprej. A kaj, ko ni šlo s parkirišča. Plačilo je možno le s kartico, mi pa smo kasneje ugotovili, da naše kartice ne delujejo, če jih je potrebno vstaviti v režo. Še dobo, da so korejci res prijazni ljudje, tako nam je nek gospod parkirnino častil. Po poti smo se ustavili še na enem izmed najverjetneje mnogih ribjih marketov in si kupili prvi prigrizek – posušene ribice. Tara je z nami samo trpela 😉
Že smo bili v Suwonu. Mesto nam je vsem všeč. Majhno z veliko zgodovine, palačo in prelepim obzidjem ter majhnimi, lepo okrašenimi ulicami. Po hitrem tuširanju, smo se odpravili še nekaj pojest (prvo korejsko kosilo in večerja ob enem), se sprehodili po ulicah, kupili zajtrk in kar hitro smuknili nazaj v apartma.
Po dolgi poti, slabšem spanju, 7-urni razliki, smo šli samo še v posteljo. Predvsem zvečer pa Tadeja in Nikota z Živo še bolj pogrešava. Vama še posebej pošiljava pozdrave in objeme. Naslednjič bosta z nama.
