Danes smo se celo noč vozili iz Chicaga do Južne Dakote. Skupaj sva z Romano prevozila okoli 1500 km. Najprej sem do 3. ure zjutraj vozil jaz, potem pa je krmilo prevzela Romana in ga pravzaprav ljubosumno drži še zdajle, ko tole pisem.
Zanimiva stvar iz te države – vsaka peta milja ceste mora po zakonu biti ravna za zasilne pristanke letal. Dežela postaja čedalje bolj vroča, dreves je stalno manj. Počasi je podobna tisti iz “kavbojk”. Danes smo se že igrali s prerijskimi psi, ogledovali smo si dvorano iz koruze, plezali po gorah prerije in na koncu prespali v šotoru sredi nacionalnega parka Badlands. Deželo so poimenovali francoski traperji, zanjo so rekli, da je slaba za prehod in preživetje.
