Pri nas imamo na cestah povozene mačke, tukaj pa (vsaj do sedaj) povožene rakune. Vožnja je dolgočasna, saj so omejitve zelo nizke, popestrijo pa jo za nas neobičajni prizori na in ob cesti, npr. škropilnice za njive, dolge vsaj 300 m (da, prav ste prebrali, z njimi ob enem prehodu poškropijo celo njivo), lastniki avtodomov, ki s sabo vlečejo tudi osebne avtomobile, tovornjakarji iz filmov (ala Mack, Kenworth,…), starodobni avtomobili, traktorji… Prisegel bi, da so nekatere zastave skupaj z njihovimi drogovi tukaj v Ameriki višje in večje kot stolp na Boču. Narodna zavest je tukaj na višku in tega manjka tudi pri nas – kljub našim politikom, ki jih nihče ne mara, vendar pa jih ne smemo enačit z našo domovino – ta smo mi sami. Mimogrede me je pri prestopu ameriško kanadske meje pošteno okaral ameriški carinik, ko sem mu rekel, da je Slovenija v srcih vešja od Amerike, šeč zakaj potem silim vanjo. :-)))) Obiskali smo par trgovin, saj sem želel nabavit SIM kartico za svojo tablico, ki bi omogočala spodobno količino zakupljenih podatkov pri potovanju čez Ameriko. Tukaj pa so Američani precej za nami, v dobro jim štejem, da imajo res precej večje ozemlje za pokrit z oddajniki, vendar kljub temu – 5 Gb prenosa podatkov = 63 $!!!! Preveč! Raje si bomo danes privoščili spodoben motel, šotor pa bo zopet stal jutri.
