Dva dneva smo preživeli v nacionalnem parku Grand Canyon, kjer smo taborili za 10$ na noč in priznam, brada se nam je povesila do tal, ko smo to naravno čudo prvič videli v živo. Do tega trenutka sem imel predstavo kako kanjon izgleda, saj veste – fotografije, filmi, tv, …., toda ko ga vidiš v živo.. Trudil sem se, da bi čudo približno ujel v objektiv, vendar ni šlo. Človek mora to preprosto videti z lastnimi očmi. Sam park je razdeljen na tri dele, West rim, South rim in North rim. Mi smo šli v drugega. Vstopnina za park znaša 20$ na vozilo in velja za 14 dni. Sami smo že prej kupili letno karto za vse nacionalne parke v ZDA, ki stane 80$, saj smo izračunali, da se nam bo investicija do konca potovanja izplačala. Po parku se lahko brezplačno prevažaš z avtobusi, ki krožno vozijo na 5. progah in počakajo na lepo urejenih točkah, kjer lahko iztopiš in si ogledaš lepote narave, seveda te avtobus ne čaka, vendar vsakih 15 minut pride naslednji. Skozi park vodijo tudi lepo urejene pešpoti in avtobusa ne potrebuješ, na ogled se lahko podaš tudi s kolesom, avtomobilom, helikopterjem, letalom,… Mi smo uporabili kombinacijo – avtobus in pešpoti.
Tole pa moram še jaz dodati. Ko je Tadej videl tale kanjon so bile njegove besede:”Si predstavljaš, da bi bli tule z Leveki, bi to vse prehodli. No, Marjetka bi nas itak čez puščavo peljala po lepi “senčni” potki.”:)))
Najbolj všeč v Grand Canyonu mi je bilo, ko smo plezali po skalah. Mami je skoraj umrla od strahu. Pravzaprav mi je bilo všeč vse. Enkrat smo celo videli veverico in krokarje zelo od blizu. Ko pa smo prispeli nazaj v kamp, nas je tam pričakal ogromen jelen, ki ga američani imenujejo Elk. Zvečer nas je ati slikal tako, da smo držali luč in z njo napisali Živa. To se je na sliki videlo kot da je v zraku res moje ime.(Živa)
