Po nekaj dneh skrbnega načrtovanja (hvala, ata Tona) smo pričeli z avanturo po bivši Jugoslaviji.
Avto, obtežen z vso našo kramo in nami, nas je odpeljal dogodivščinam naproti. Potovali smo mimo Zagreba in se prvič ustavili v mestu Karlovec, kjer smo zavili na staro cesto proti Splitu in si sproti ogledali muzej vojne operacije Nevihta.
Nato smo nadaljevali do kraja Rastoke, kjer se reka Slunjčica preko čudovitih slapov in jezer “raztoči” v reko Korano.
Sledila je pot do Hrvaško – Bosanske meje, ki smo jo prečkali brez težav in zelo hitro (verjetno je temu botrovalo dejstvo, da smo bili edini, ki smo želeli v Bosno). Naš prvi cilj v Bosni pa je bilo mesto Bihać, ki nas je vrnil 30 let v preteklost – ljudje delajo vse zeloooo počasi – ko sem želel zamenjati nekaj evrov v marke, na banki, da ne bo pomote, mi je “prijazna” uslužbenka na šalterju s cigareto v eni in kavo v drugi roki zadevo uredila v rekordnih 15. minutah!! Stavbe propadajo ali so napol zgrajene, trgovine so prazne, veliko ljudi prosi za denar, na avtobusnih postajah ljudje čakajo na avtobuse sedeč na robu ceste, ker nimajo čakalnic, vozni park sestavljajo po večini stoenke, fičeki, stari golfi, … tu in tam pa lahko na cesti srečaš kakšen “boljši” avtomobil.
V mestu smo si ogledali nekaj znamenitosti, vendar nas ni posebej navdušilo, zato smo se odpravili naprej do kampa na reki Uni, kjer smo po “športnem” popoldnevu prenočili.
