Najin današnji cilj je zadnje mesto na Korziki – Bastia.
Ampak preden se vkrcava na nočni trajekt, imava še kakšno zanimivost in nekaj kilometrov.
Malo od Zonze naprej so prekrasni tolmuni, ki sem si jih želela videti. Težava pa je v tem, da je do njih potrebno pešačiti. Tadej običajno ni navdušen nad takšnimi podvigi, ko je z motorjem. No, danes me je popolnoma presenetil in kmalu sva bila v kratkih hlačah, v copatih, na poti do tolmunov. Vsekakor se je pohod splačal. Na koncu sva bila nagrajena s kopanjem v tolmunčkih, plavanjem pod slapovi, obdana z gorovjem in prekrasno naravo. Oba sva bila navdušena in še kar ne bi šla od tukaj, ampak ura teče in sklenila sva, da se bova na Korziko zagotovo še vrnila.
Najini želodčki so se že začeli oglašati. Tadej me je spet presenetil in si že prej ogledal restavracijo, kjer ponujajo pristno korziško hrano. Sicer nisva vedela kaj sva naročila, ampak bilo je več kot okusno.
Sam preostanek poti do Bastie ni bil posebno doživetje. Ravna cesta in nekaj lepih vasic na poti. Na kratko sva se ustavila v Lucciani in Borgo, kjer si je Tadej na sicer praznih ulicah takoj našel prijatelja. Na hitro je bilo potrebno pogledati najboljše dele dirke Moto GP, nato pa naprej.
V Bastio sva prispela v popoldanskih urah, do odhoda trajekta sva imela še nekaj ur, ki sva jih izkoristila za sprehod po mestu, kavo, pivo, trgovino in že sva bila v najini kabini, kjer bova danes prenočila.
Jutri pa še zadnji del poti. Avtocesta 650 km….
