Najin današnji cilj je bil otok Sant’Antonico. Ob obali sva se na temperaturi več kot 35°C premikala proti jugu.
Po Sardiniji se v tem času potepa tudi Katja z družino. Glede na to, da se naše poti skoraj križajo, smo se pred potjo na jug dobili še na kavi v mestecu Guspini.
Moj prvi večji cilj za danes so bile sipine Le dune di Piscinas. Žal pa se Tadej z vožnjo po drobnem pesku ni strinjal, menda bi motor preveč trpel… Pa že. S težkim srcem sem le od daleč gledala po sipinah. To mu bom še nekajkrat omenila.
Malo je mojo nejevoljo, ker se nisva peljala do sipin na obali pomiril prekrasen Antasov tempelj (Temple of Antas). Kljub neverjetni vročini, brez kančka sence, sva oba uživala in se čudila veličini stebrov, ki še danes kažejo veličino tega templja. Čisto zraven, pa sva malo po sreči odkrila še ostanke vasi in kot sva prebrala je šlo za arheološko območje templja, ki vključuje majhno nekropolo, ostanke starodavne nuragske vasi, rimske kamnolome apnenca in starodavno pot, ki je povezovala tempelj s sveto jamo, kjer se je izvajal kult vode. Zanimivo.
Pot naju je peljala mimo starih rudarskih mest do obale, kjer sva uživala ob pogledu na morje in naravo. Najin naslednji cilj je bil Laverie Lamarora. Gre za del UNESCOVEGA geoparka. Tukaj bi naj čistili minerale, ki so jih v tem delu izkopali. Čisto ob vodi pa bi naj bilo še pristanišče. Tukaj sva se oba s Tadejem strinjala, da je pogled z višine čisto zadovoljiv v tej vročini in se nisva odločila, da se do morja spustiva po stopnicah. Sva si pa spodnji del ogledala s pomočjo drona. 🙂
Po poti do najinega cilja sva se ustavila še pri tradicionalnih stolpih Nuraghe, ki sva jih v tem delu Sardinije videla kar nekaj.
Že sva opazovala flaminge pred vstopom na otok. Presenečena sem bila, da imajo tukaj flamingi bolj belo barvo. Še en kratek ogled otoka z motorjem in večerni sprehod po mestecu. Na kratko, otok je majhen, z majhnim pristaniščem, pisanimi hiškami in restavracijami.
