Od Osake smo se poslovili, že se veselimo Hirošime ob reki Ote.
Na poti smo se ustavili še v Himejiju, saj smo si želeli ogledati najbolj spektakularen japonski grad, ki ga zaradi elegantnega, belega videza imenujejo tudi Bela čaplja. Za razliko od mnogih drugih japonskih gradov ni bil nikoli uničen zaradi vojne, potresa ali požara in je preživel do danes kot eden od dvanajstih prvotnih gradov v državi. Grajski kompleks sestavlja več kot 80 zgradb. Plačali smo vstopnino (1000 jenov) in vstopili pri enem izmed vhodov. Bosih nog (tukaj se je potrebno sezuti tudi ob vstopu v kulturne znamenitosti) smo se povzpeli v šesto nadstropje glavne stavbe ter uživali v pihljanju vetra, lepem razgledu na mesto Himeji ter vonju lesa.
Ugotovili smo, da tukaj ni vlakov vsakih par minut, ampak smo morali na ta pravega čakati skoraj 30 minut. Kakšna izguba časa. 😊
Še nekaj prestopov in s tramvajem smo se pripeljali do našega hotela. V zelo lepem butičnem hotelčku smo se razpakirali, prebrali navodila za uporabo stranišča, nato pa takoj odšli poiskat nekaj za pod zob. Prebrali smo, da v Hirošimi moraš poskusiti Okonomiyaki. Poiskali smo odprto domačo gostilnico in si privoščili to zanimivo jed. Izgleda podobno kot palačinka, po okusu pa ni nič njej podobnega.
Gre za ocvrto jed, ki je sestavljena iz testa, testenin, mesa, jajc in zelja. Dodani so izbrani prelivi in sestavine, ki se lahko zelo razlikujejo (vse od mesa in morskih sadežev do wasabija in sira).
Res, da je zelje ena izmed glavnih sestavin, ampak ga lahko dobiš tudi brez zelenjave – preizkušeno. Nekaterim je bil zelo všeč, drugi pa so bili malo manj navdušeni. Verjetno pa bomo še poskusili.
6. avgusta 1945 je bila Hirošima prva vojaška tarča jedrskega orožja v človeški zgodovini. Ker smo prišli pozno popoldan, smo se le sprehodili čez park in spominsko obeležje pogledali ob sončnem zahodu. Ko se sprehajaš po ulicah oziroma parku te kar stisne ob spominu na vse, kar se je tukaj dogajalo. Kar ne moreš, da ne prebereš kako je vse potekalo, kako se je začelo. Tako smo ugotovili, da je cilj te bombe bil v resnici most v mestecu Aioi, ker je imel obliko črke T in posledično lažje vidljiv, a je zaradi močnega vetra bomba zgrešila točko. V mestecu Aioi pa smo se prej ustavili tudi mi, saj smo morali tam prestopiti na drug vlak. Iz postaje pa smo opazovali tudi ta most – najverjetneje ni več tisti, ampak…. Več o Hirošimi in jedrskem orožju pa še jutri, ko si bomo vse podrobno ogledali.
Sprehodili smo se še po ulicah mesta in odkrili zanimiv bistro, kjer imaš na voljo igranje različnih iger in 90 let. Biljard, pikado, namizne igre, druge PC igre…. Zanimiva zabava za vse.
Dovolj je bilo za danes. Pišemo spet jutri.
