Takoj po zajtrku smo se odpravili malo v notranjost Fukuoke, v tempelj Nanzoin. Tempelj je star več kot sto dvajset let. Glavna atrakcija pa Shakanehanzou ali kip Budove smrti. To je največji bronasti kip bude na svetu, ko se naslanja. Dolg je 41 metrov, visok 11 metrov in tehta približno 300 ton in je enake velikosti kot slavni newyorški Kip svobode.
Do sedaj v nobenem izmed templjev nismo potrebovali dolgih rokavov ali zakriti tatooje, zato smo optimistično iz nahrbtnikov odstranili srajčke, rutice… A glej ga zlomka. Že pri izhodu iz železniške postaje opazimo prijazen opomnik, da v tempelj ne moremo z odkritimi rameni, prekratkimi hlačami in seveda tatuji. Kaj pa sedaj? Še dobro, da se imamo namen iti kopat. Brisače zakrijejo ramena, če krilo potegneš nad popek, pokrije prekratko majico, spodnje hlače, ki jih fantje nosijo pod kopalkami lahko oviješ okrog roke, da zakrijejo manjše tatuje, ruto, ki pa je po sreči ostala v nahrbtniku zavijemo okrog roke z več tatuji. Pa smo opremljeni in gospa, ki nas je pregledala, je bila z videnim zadovoljna, tako da smo lahko nadaljevali s potjo.
Sam tempelj poleg impresivnega kipa ponuja še mnogo več; prelepo naravo z majhnimi potočki in slapovi, drevesi in naravo. Med sprehodom smo opazovali še na desetine majhnih in velikih kipov, ki predstavljajo budistična božanstva! Po mestnem vrvežu je bil današnji dopoldan in del popoldneva prava sprostitev za dušo in oči.
Pred večerom smo se želeli še okopati na meji med japonskim in vzhodnokitajskim morjem, a nas je presenetila nevihta, z grmenjem in bliskanjem, zato smo se raje odpravili na Fukuoka Sky Tower – najvišji obmorski japonski stolp. Na 123 metrih smo se ustavili na razgledni ploščadi od koder smo opazovali razsežnost samega mesta in morja na drugi strani. Stolp pa je sicer visok 234 metrov.
Med tem se je nevihta umirila in Romana in Živa ne moreta naprej, če v morje ne namočita vsaj nog.
