Danes smo izkusili resnično potovanje z japonskimi vlaki. Dobrih 6 ur smo preživeli v vagonih in se prepeljali iz Kumamota v Kinozawo, kar je približno 1000 kilometrov.
Ob 9 zjutraj smo se poslovili od zelo prijaznih gostiteljev, naredili še skupno fotografijo in se ob pol 5 popoldan že namestili v sobi v Kanazawi. Za kosilo smo si privoščili znane Bento bokse, ki jih prodajajo na vseh železniških postajah in so na japonskem znan način prehranjevanja. Tradicionalni bento lahko vsebuje riž ali rezance z ribami ali mesom, pogosto s kislo in kuhano zelenjavo v škatli. Mi smo svoje izbrali po občutku in lepšem prikazu. Vsak bento je v izložbi predstavljen v dejanski obliki (pojma nimamo s kakšno tehnologijo – verjetno kakšen 3D tisk), ampak izgledajo kot original.
Ker smo v Kanazawi zgolj eno noč, smo si jo želeli še ogledati. S popolnoma praznim lokalnim vlakom smo se odpravili v samo mesto. Začelo se je že večeriti in muzeji ter ostale znamenitosti so že zaprli, zato smo si jih lahko ogledali le od zunaj.
Kanazawa je mesto samurajev, tudi zato smo se sprehodili do območja Nagamachi kjer so samuraji nekoč živeli, danes pa je tam muzej. Seveda je bil zaprt, smo si pa lahko ogledali hiške in vhod v ta veličastni predel.
Pot nas je vodila mimo različnih templjev in vrat Tori do obzidja, ki se vije ob reki. Mimogrede smo našli še šolo, katere stavba spominja na tempelj.
Pred odhodom nazaj, smo se sprehodili še po Omichu marketu, ki je seveda bil prazen, a se je jasno videlo, da te pokrite ulice v dopoldnevih še kako živijo. V prostoru marketa je ogromno trgovinic in manjših gostilnic, kjer ponujajo hrano.
Posebnost v Kanazawi pa je tudi glavna železniška postaja oziroma vhod.
Lahko bi rekli, da se v Kanazawi prepleta staro z novim. Ravno občuduješ majhno hiško, ki priča o celotni zgodovini mesta, ko zagledaš moderno stolpnico, polno luči.
Vsekakor bi si Kanazawo bilo vredno ogledati čez dan. Vendar mora nekaj ostati tudi za morebitni naslednji obisk.
