Danes pa dan na OFF. Malo dlje smo pospali, po zajtrku pa pot pod noge do jezera Biwa – največje sladkovodno jezero na Japonskem. Naj bi bilo tudi eno najstarejših jezer na svetu, staro več kot 4 milijone let. Jezero je veliko okrog 640 km2, najgloblja točka pa je 104 metre. Okoli jezera je več lepih plaž, mi pa smo izbrali plažo z imenom Omi Maiko. Namestili smo se v majhnem gozdičku in se najprej spraševali zakaj imajo prvo omejitev (vrvice z bojami) že kakšnih 5 metrov od obale, verjetno še manj. Kasneje smo ugotovili, da je verjetno razlog močan tok, ki se ga japonci verjetno bojijo, saj so bili v vodi vsi s »šlavfeki«, plavat pa verjetno znajo. Zunaj je bila takšna vročina, da nas je v vodi s temperaturo med 24 in 26°C skoraj zeblo.
Vsi pa smo bili res presenečeni, ko so ob 5 popoldan začeli zapirati tistih nekaj trgovinic in gostilnic. Vsi so pospravili opremo, brisače in razen nas in dveh parov odšli domov. Konec za danes. Pri nas se zabava ob taki uri šele začne. Malo smo še uživali v razgledu, nato pa tudi mi počasi pospravili in odšli.
Mladina se je danes odločila, da »gredo po svoje«. Oni 3-je so odšli v Osako, mi 2 starca pa proti začasnemu bivališču.
Prijetno utrujeni smo naredili načrt še za jutrišnji zadnji dan na območju Osake. Nato pa naprej.
p.s.: pri japonski hrani me še vedno presenečajo stvari. Danes npr.: sem v izložbi našla sendvič s špageti. OK….
