Preživeli smo umirjen dan v mestu Nara. Sprehajali smo se po parku, kjer so nas obkrožali jeleni. Za nekaj jenov si lahko kupil piškote zanje a, ko so ugotovili, da imaš v rokah piškot jih je bilo okoli tebe vsaj 10 in vsi so želeli ta piškot. So jih pa japonci lepo naučili, saj se preden dobijo piškot in ko ga pojejo zahvalijo s poklonom – enako kot japonci.
Pred 2. svetovno vojno so bili jeleni svete živali. Po vojni pa so jim ta status odvzeli in zdaj so zaščiteni še v Nari. Sigurno pa niso zaščiteni v Osaki, saj tukaj ponujajo divjačinski golaž.
Sam park ponuja prijetne sprehajalne poti, tik pred parkom pa pogled na večji ribnik z mnogimi krapi, želvicami in drugimi ribicami, ki so prav tako veseli teh piškotov.
Čez park smo se sprehodili še do templja Todaiji – ‘Veliki vzhodni tempelj’, ki je eden najbolj znanih in pomembnih japonskih budističnih templjev. Tempelj je bil nekoč tako močan, da je bila prestolnica odmaknjena od Nare, da bi zmanjšala vpliv templja na vladne zadeve.
Do nedavnega je bila velika budova dvorana rekordna kot največja lesena stavba na svetu. V masivni stavbi je eden največjih japonskih bronastih kipov sedeče Bude, visok 15 metrov.
Do železniške postaje smo se sprehodili čez manjše ulice Nare ter si privoščili okusno japonsko kosilo.
Pozno popoldan smo se vrnili v že poznano okolje. Raziskali smo še ulice v bližini, si privoščili masažo, malo nakupovali, preverili stranišča in z večerjo v vrečkah odšli domov.
Spakirani smo pripravljeni za nove dogodivščine. Jutri že pišemo iz Hirošime.
