Današnji dan smo po zajtrku začeli “med oblaki”. Dvignili smo se v 100. nadstropje BUSAN X the SKY stavbe, ki je s 411,6 metra druga najvišja stavba v Koreji. Hkrati ima največji observatorij v Koreji s pogledom tako na morje kot na samo mesto. Sprehodili smo se po zadnjih treh najvišjih nadstropjih, si ogledali razstavo ter spili kavo v menda najvišji Starbucks kavarni.
Kljub močnemu vetru, ki je s plaže nosil pesek, da te je pikal po vsakem delčku odkrite kože, smo se odločili, da se sprehodimo do postaje Mipo, kjer smo kupili kombinirano vozovnico Sky Capsule in Beach Train. Prevozna sredstva, ki jih v Busanu moraš preizkusiti, saj ponujata neverjetno doživetje, ne le zaradi prevoznega sredstva, ampak tudi zaradi ogleda obalne pokrajine Haeundae z višine 7–10 m. Na poti smo se ustavili na nekaj postajah ter si ogledali svetilnika – dvojčka (rdeč in bel), si privoščili nekaj korejskih prigrizkov na plaži Songjeong, kjer so lovili valove surferji. Tukaj je tudi ograja z ljubezenskimi ključavnicami. Seveda nismo mogli domov, brez da vsak pripne eno ključavnico s posvetilom.
Po poti nazaj pa smo se sprehodili še po Skywalku s steklenim dnom. No, tukaj smo bili pa prvič kregani s strani Korejcev. Punci sta namreč za najlepšo sliko nekajkrat skočili v zrak in to je očitno tukaj strogo prepovedano. Varnostnik je bil precej hud. Ko smo ugotovile, da se krega na nas, pa pogledamo okrog in Gašperja ni bilo več nikjer. Na izhodu je mirno opazoval dogajanje in se trudil, da ga ne bi povezali z nami prestopnicami.
Do zadnje postaje je z nami (natančneje s Taro) sedela še korejska družina. Nekaj let stari fantek je Tari razložil ogromno stvari. Celotno pot se je z njo zelo zavzeto pogovarjal v korejščini. Niti približno se ni ukvarjal s tem ali ga Tara razume. Želel ji je le vse razložiti.
Danes je bil čas še za korejski BBQ. Naročili smo nekaj vrst mesa, ki nam jih je prijazen natakar pomagal speči – čeprav bi to zmogli tudi sami. Očitno je predvideval, da Evropejci pač tega ne bomo naredili pravilno. Dobili smo še vrsto stranskih jedi, ki so prav tako bile zelo okusne. Še skok v trgovino in domov.
Sledilo je temeljito tuširanje, saj smo drobni pesek, ki ga je veter cel dan nosil imeli povsod. Zaradi kreme za sončenje, se nam je dobesedno prilepil na vsako poro kože.
Ker je Tara jedla bolj malo mesa, smo zvečer poskusili še korejsko sirno pico. S temnejšim testom, kot ga poznamo doma, je presegla naša pričakovanja. Zelo okusna pica, čeprav se ne more primerjati s Pizzo by Ljupčovani iz Konjic, je vseeno presegla naša pričakovanja.
