Preden smo se dokončno poslovili od Busana, smo si ogledali še Haedong Yonggungsa Temple. Tempelj se nahaja na obali Busana. Gre za redko najdbo templja ob obali, saj se večina templjev v Koreji nahaja v gorah. Tempelj je bil prvič zgrajen leta 1376 po naročilu velikega budističnega učitelja Naonga v času dinastije Goryeo. Nato pa so ga še leta 1970 obnovili. Na desni strani, v jami, je budistično svetišče, tik pred glavnim svetiščem pa je tristopenjska pagoda s štirimi levi. Štirje levi simbolizirajo veselje, jezo, žalost in srečo. Druge posebne znamenitosti v templju so 108 stopnic in kamnite luči, ki obdajajo skalnato pokrajino. Na poti do templja boste smo najprej videli 12 živalskih božanstev zodiaka, kjer lahko najdete žival svojega leta rojstva in se z njo fotografirate – kar smo mi seveda storili. 12 bogov varuje deželo v 12 smereh, preprečuje vdor zlih duhov in deluje kot vile dobre mame. Nad mostom Yongmungyo, ki je povezan s templjem, številni obiskovalci mečejo kovance in si zaželijo želje. Legenda pravi, da tempelj Yonggungsa izpolni vsaj eno željo. Zanimiv kraj za budistični tempelj, žal pa preveč natrpan s turisti (ja, tudi mi smo bili tam).
Še skok v Ulsan in ogled bambusovega gozda, ki se razteza približno 4 km vzdolž reke Taehwagang in je naravni vrt iz bambusa, ki je dolgo časa naravno rasel. Pravijo, da je to najbolj zdravilni prostor v mestu.
Danes je naš cilj mesto Daegu, kjer ostanemo dve noči. Danes prvič nam rezerviran “apartma” ni bil nič všeč. V resnici smo rezervirali sobo z zakonsko posteljo, majhno kopalnico in kuhinjo – čisto solidno za 2, ampak mi smo 4-je. Gospod je rekel, da lahko na tleh spijo še 3-je, ima namreč neke vrste futone, ki jih položiš na tla. Kljub vsemu smo ugotovili, da bo to premajhno za nas. Je imel pa še prosto enako sobo, zato smo plačali še dodatno sobo, da se vsaj lahko normalno naspimo.
Sledil je ogled največje mestne tržnice Seomun Market, v mestu jih je ogromno, ena čisto pred vhodom. Tri postaje metroja naprej in že smo na tržnici. Ups… ali pa tudi ne. Navigacija je kazala, da moramo 3 postaje naprej in izstopiti na postaji Seomun Market. Preverili smo smer vožnje (končno postajo metroja) do našega cilja in izstopili po 3 postajah. A na tem mestu tržnice ni bilo. Hmm… Preverimo navigacijo in smo res dlje stran. Preverimo postaje in glej ga zlomka, od našega izhodišča je v drugo smer, 3 postaje naprej postaja Seobu Market. Super. No, smo se pa naučili, da moraš res dobro preveriti vsako črko v besedi.
Torej, 6 postaj nazaj in bili smo tam, kjer smo želeli. Ravno danes smo v avtu govorili kakšno srečo imamo z vremenom. Kljub deževnemu obdobju tukaj, še ni deževalo. Do danes. Že ob prihodu v Daegu je rahlo škropilo, na tržnici pa nas je zajel dež. Deževalo pa je do prihoda nazaj in še v večer. Kot kaže vremenska napoved, bomo ta teden dež velikokrat doživeli. Kaj se pa hvalimo z lepim vremenom.
Kot običajno smo se sprehodili po tržnici in ker smo bili že malo lačni, preizkušali še njihove jedi.
Kljub dežju smo se sprehodili po mestu in poiskali še Gusam kavarnico, ki je znana predvsem po njihovih “pudingih” v oblikah muc. Nismo imeli sreče, saj jim je ostal le še en okus. Naročili smo tri, ker Tara ni ljubiteljica pudinga, še posebej ne takšnega, ki spominja na žele. Dobili smo tri mucke, ki so se na krožnikih tresle od strahu. Prelili smo jih s sladkim prelivom in z veseljem pojedli. Bile so zelo okusne. Še kava in počasi nazaj.
Na poti do tja pa smo doživeli tudi manjšo nesrečo. Ulice so v dežju res spolzke, še posebej pokrovi kanalov. Živi je zdrsnilo in pri padcu si je popraskala koleno. Nič hujšega, je pa malo pritekla kri.
Sledil je večerni ritual, tuširanje, telefoniranje, urejanje slik in strani, nato pa Moto GP. Ker ga tukaj ne moremo gledati, nam je pri tem pomagal kar Tadej od doma. Tako smo preko njegove kamere in MSNja Moto GP spremljali preko TV iz domače dnevne sobe. Malo prilagoditev in gre.
